Mednarodna politična šola odrasti 2026: Nove utopije za distopični svet  

Policy Lab napoveduje tretjo izvedbo Mednarodne politične šole odrasti 2026, ki bo potekala na Kostanjevici na Krki med 17. in 20. septembrom 2026.

V času poglabljajočega se ekološkega zloma, vse večje družbene razdrobljenosti, vzpona avtoritarizma in militarizacije družbe ter nadaljnjega širjenja ekstraktivnih gospodarstev, se vse bolj jasno kaže, da obstoječi razvojni model ne zagotavlja ekološke vzdržnosti niti dostojnega življenja za vse. Zato bo šola odprla prostor za skupno politično mišljenje, povezovanje, strateški razmislek in krepitev mednarodnega povezovanja družbenih gibanj onkraj logike neskončne gospodarske rasti.

S šolo želimo prispevati h gradnji nove progresivne politične infrastrukture v Sloveniji, jugovzhodni Evropi in Balkanu ter širše. Šola tudi reflektira prostor evropske semiperiferije, kjer se posebej jasno kažejo neenaka razvojna razmerja, odvisnost od centrov moči in posledice ekstraktivnih gospodarskih modelov. 

Mednarodna šola odrasti 2026 je štiridnevno politično izobraževanje, ki udeležence vodi od diagnoze sodobne polikrize do oblikovanja političnih alternativ in konkretnega delovanja. 

Program odpira vprašanja, kako lahko odrast postane politična sila, nato pa skozi predavanja, razprave in skupinsko delo analizira ekstraktivizem, krizo socialne reprodukcije, vzpon avtoritarizma ter možnosti ekonomij, ki temeljijo na skrbi, obnovi in zadovoljevanju temeljnih življenjskih potreb. Posebna pozornost je namenjena političnemu (lokalnemu) organiziranju, družbenim gibanjem, odnosu med civilno družbo in institucionalno politiko ter učenju iz zgodovinskih antifašističnih in ekosocialističnih izkušenj.

Šola naslavlja tri medsebojno povezane tematske sklope:

• Ekstraktivizem vs. obnova: Ta sklop bo obravnaval ekstraktivizem, zeleni kapitalizem, zemljišča in naravne vire ter politične možnosti ekonomij, ki temeljijo na obnovi in skupnih potrebah. Ekstraktivne in obnovitveno usmerjene ekonomije predstavljajo dva temeljno različna načina pridobivanja, uporabe in vrednotenja virov: prvi temelji na izčrpavanju in kratkoročnem ustvarjanju bogastva, drugi pa na regeneraciji, skrbi in ekološki obnovi. 
• Kriza družbene reprodukcije Ta sklop bo raziskoval oskrbo, delo, stanovanja, javne storitve, družbeno infrastrukturo in potrebe za dostojno življenje onkraj ekonomske rasti. Naslavljal bo institucije, odnose in vsakdanje prakse, ki omogočajo življenje, ter pritiske, ki jih nanje ustvarjajo varčevalne politike, komodifikacija, militarizacija, ekološka kriza in politična nestabilnost. 
• Vzpon avtoritarizma: Ta sklop bo obravnaval odziv proti ekološkim mejam, pravičnosti, demokraciji in solidarnosti ter odpiral vprašanje, kako se lahko na avtoritarizem odzovejo in obstanejo progresivna gibanja. Po svetu avtoritarne sile širijo nadzor nad fosilno infrastrukturo, napadajo podnebno stroko, širijo dezinformacije in spodkopavajo družbeno povezanost potrebno za spremembe. 

Program šole smo oblikovali skupaj s programskim svetom:

• Nejc Laznik, magistrski študent politologije in član študentske organizacije Rosa,
• Dora Kavčič, sodelavka organizacije Zadrugator,
• Dora Matejak, mlada raziskovalka na Centru za socialno psihologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani,
• Zarja Muršič, znanstvena komunikatorka in ambasadorka občanske znanosti v Sloveniji,
• Alma R. Selimović, direktorica Zavoda Bunker in 
• Martin Valinger, urbanist in mladi raziskovalec na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani.

Z nami bo vrsta priznanih slovenskih in mednarodnih raziskovalcev in akademikov, med drugim 

• Giacomo D’Alisa, ekološki ekonomist, raziskovalec na Inštitutu za podnebne znanosti in tehnologije Avtonomne Univerza v Barceloni,
• Mladen Domazet, ustanovitelj Inštituta za politično ekologijo v Zagrebu in raziskovalec na Inštitutu za filozofijo Univerze v Zagrebu
• Katarina Kušić, izredna profesorica na Centru za napredne študije Univerze na Reki,
• Christina Maria Plank, višja raziskovalka na Institute of Development Research, BOKU University Vienna, 
• Juliana Arbelaez Gaviria, raziskovalka v Lausanne Ecological Economics Lab, kjer sodeluje pri razvoju nove generacije Integrated Assessment Models (IAMs) za post-rastne scenarije,
• Milica Kočović De Santo, doktorica s področja kulture, umetnosti in medijev ter magistrica programa Degrowth: Ecology, Economy, Policy. 
• Aleksandar Matković, podoktorski raziskovalec na  Inštitutu za podnebne znanosti in tehnologije Avtonomne Univerza v Barceloni in zunanji sodelavec Transnational Institute v Amsterdamu,
• Filip Pračić, raziskovalec, teoretik in sodelavec Pravo na grad, Zagreb
• Majda Ibrakovic, geografinja, okoljevarstvenica in neodvisna raziskovalka, dejavna v mreži Eko BiH in kolektivu Združeni balkanski otpor i rad (ZBOR), 
• Aleida Rijnhout, strokovnjakinja za trajnost, odrast in sistemske spremembe z dolgoletnimi izkušnjami na področju okoljskega upravljanja ter politik EU, Združenih narodov in nacionalnih politik,
• Tatjana Avramović, ekologinja in raziskovalka iz organizacije Zajedničko.org, ki deluje na področju podnebnih politik, pravičnega prehoda, urbane trajnosti in politične ekologije,
• Pascoe Vicente Sabido, raziskovalec in kampanjski sodelavec organizacije Corporate Europe Observatory,
• Herbert Kotschnig, predstavnik organizacije Attac Kärnten 
• in drugi… 

Končni program šole bo objavljen avgusta 2026. 

Prijave na šolo bodo odprte predvidoma od 18. do 31. avgusta 2026, izbrani udeleženci pa bodo o izboru obveščeni najpozneje do 8. septembra 2026. Število mest je omejeno.